Kakšni bodo učinki TTIP na okolje in nadzor nad kemikalijami
Sporazum TTIP odpira tudi številna vprašanja, povezana s trajnostnim razvojem in varovanjem okolja ter kakšni vplivi bodo nastali na teh področjih v primeru sprejetja sporazuma. Ob tem je vredno opomniti, da je že sam koncept globalne mednarodne trgovine in menjave v nasprotju z načeli trajnostnega razvoja, saj ima zaradi naravnanosti k spodbujanju prekomerne proizvodnje in potrošnje ter posledičnemu izčrpavanju omejenih naravnih virov ter transportu blaga med svetovnimi trgi in proizvodnimi obrati v državah s poceni delovno silo, izrazito negativne posledice za okolje.
Negativne posledice za okolje se lahko pojavijo zlasti na področjih, kjer se pojavljajo znatne razlike v zakonodaji EU in ZDA (t.i. ne-carinske ovire), in bodo podvržene regulativnemu sodelovanju. Poročilo, ki je bilo pripravljeno za Evropski parlament, v ta sklop uvršča področja kozmetike, prehrane, sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, nano-materialov, kloniranja, energije in surovin ter motorna vozila. Tudi odprava tehničnih ovir trgovini, kot so označevanje energetske učinkovitosti, poraba goriv v motornih vozilih, zeleno javno naročanje, zakonodaja o ne-konvencionalnem pridobivanju goriv (t.i. fracking in nafta iz katranskega peska), standardi za bio-goriva, prepoved F-plinov itd. odpira vrsto groženj za okolje. Velik del pomislekov pa leti tudi na mehanizem ISDS, saj je ta vse pogosteje uporabljen tudi za tožbo zoper zakonodajne ukrepe, ki so bili namenjeni varovanju okolja. V nadaljevanju je podrobnejši opis nekaterih primerov.
Kemikalije
V EU je v veljavi napreden zakonodajni paket REACH, ki proizvajalcem nalaga obvezno registracijo kemikalij pri pristojni agenciji, pri čemer je potrebno predložiti podatke o varnosti snovi. V ZDA kemikalije ureja TSCA (Toxic substances control act) iz leta 1976, ki registracijo in predložitev podatkov o varnosti zahteva v zelo redkih primerih in dovoljuje uporabo vseh dovoljenih kemikalij pred letom 1976, brez dodatnih testiranj ali registracij. Posledično je v ZDA še vedno dovoljena uporaba azbesta, strokovnjaki pa opozarjajo, da ta zakon ne zagotavlja ustrezne varnosti za javno zdravje in okolje ter je v celoti neustrezen. Predlagano regulativno sodelovanje na področju kemikalij predstavlja zelo veliko grožnjo, saj se kot posledica tega na evropskem trgu znajdejo nevarne kemikalije, ki so bile že prepovedane v preteklosti.
Mehanizem ISDS
Delež tožb, ki so bile vložene zoper države ravno zaradi ukrepov, namenjenih varovanju okolja, je vse večji. Med te primere sodijo tožbe zaradi ukinitve jedrske energije in prepovedi gradnje termoelektrarn na premog (Vatenfall: Nemčija), škodljivih aditivov v gorivih (Ethyl: Kanada), moratorija na hidravlično lomljenje – t.i. fracking (Lone Pine Resources: Kanada) ali prepovedi odprtja rudnika (Bilcon:Kanada).
Zelena javna naročila
Zelena javna naročila predstavljajo oviro prostemu trgu, zato bodo v sporazumu TTIP prepovedana ali vsaj delno omejena, na kar nakazuje tudi praksa iz preteklosti: »Zaradi pritiskov gospodarstva je Japonska leta 2010 v okviru Svetovne trgovinske organizacije (World Trade Organization, WTO) sprožila proces proti kanadski provinci Ontario, kjer so pred tem uvedli Zakon o zeleni energiji (Green Energy Act), katerega cilji so bili širitev proizvodnje energije iz obnovljivih virov, spodbujanje varčevanja z energijo in ustvarjanje zelenih delovnih mest na lokalni ravni. Po tem zakonu morajo kot način podpore domačemu gospodarstvu vsa podjetja (domača ali tuja) zagotoviti, da vsaj 60 % vrednosti pogodbenih izdelkov in storitev izhaja iz Ontaria. Odgovorni v provinci pravijo, da je Zakon o zeleni energiji ustvaril več kot 31.000 delovnih mest in v provinco pripeljal investicije v vrednosti več milijard dolarjev. Južnokorejski gigant Samsung je s provinco na primer podpisal 20-letno pogodbo, vredno sedem milijard dolarjev, ki je vključevala gradnjo štirih proizvodnih obratov in vzpostavitev tisoče regionalnih delovnih mest. A decembra 2012 je WTO odločila, da je zakon nelegalen, in sicer zato, ker naj bi princip ‘kupuj lokalno’ v zakonu kršil mednarodna pravila o prosti trgovini.«1
