Kakšni bodo učinki TTIP na delovna mesta
Izkušnje iz preteklosti kažejo, da imajo prostotrgovinski sporazumi negativen vpliv na zaposlenost, saj vodijo v izgubo večjega števila delovnih mest. Sporazum NAFTA, ki so ga v devetdesetih letih prejšnjega stoletja podpisale severno ameriške države, je po različnih ocenah vodil v izgubo od 700.000 do 1.000.000 delovnih mest. Podobne so napovedi v primeru sporazuma TTIP, saj se ocene o izgubljenih delovnih mestih v primeru podpisa sporazuma gibljejo v razponu med 400.000 in 1.000.000 delovnih mest; študija Jeronima Capalda ugotavlja, da bo sporazum v EU uničil 600.000 delovnih mest.
Poleg tega naj bi se zaradi sporazuma znižali dohodki zaposlenih, in sicer na letni ravni tudi do 5.000 evrov (Francija). Zaposleni v ZDA tudi ne uživajo pravic, ki so v EU uveljavljene in se smatrajo kot samoumevne. ZDA so npr. zavrnile ratifikacijo osnovnih ILO konvencij, v veljavi pa je tudi t.i. program »pravica do dela« (right to work), obe dejstvi pa v praksi onemogočata pravico do organiziranega zbiranja, torej ustanavljanja sindikatov ali njihovega financiranja.
Sindikalne organizacije veliko grožnjo prepoznavajo tudi v mehanizmu ISDS. Primer Veolie zoper Egipt, kjer je podjetje vložilo tožbo zaradi zakona o rasti minimalne plače, skladno z gospodarsko rastjo, je pokazal, kako neomejene možnosti in pravice pridobijo podjetja v okviru trgovinskih sporazumov. Zelo zaskrbljujoč je tudi t.i. »Mode 4«, ki določa pravila o prostem gibanju delovne
sile za opravljanje storitev v drugi državi. Podjetja bi ta mehanizem lahko izkoriščala za pritisk na lokalne delavce, saj bi v primeru, da ti ne sprejmejo predlaganih (slabih) pogojev dela, preprosto lahko »uvozila« delovno silo iz drugih držav, ki bi bila pripravljena delati pod temi pogoji, in lokalne zaposlene odpustila. O Mode 4 trenutno ni skoraj nič znanega, a bo po trditvah Komisije ta mehanizem vključen v sporazum TTIP. Komisija ga označuje za »občutljivega«, kar prevedeno v vsakdanji jezik pomeni, da ne prinaša nič dobrega za malega človeka.
Negativne posledice sporazuma za zaposlene se lahko pojavijo tudi zaradi regulativnega sode-lovanja, saj bi se v proizvodnjo lahko vrnila uporaba snovi, ki so škodljive ali nevarne za zdravje zaposlenih. V ZDA je npr. še vedno dovoljen azbest in znano je, da je bil njegov vpliv na zdravje ljudi,
ki so delali v teh obratih, izrazito negativen. Regulativno sodelovanje bo odprlo vrata za možnost ponovne uporabe škodljivih snovi v proizvodnji in trženju teh snovi na policah trgovin.
