Kakšni bodo učinki TTIP na gospodarstvo
Študija o učinkih sporazuma TTIP na evropsko gospodarstvo in rast BDP, ki jo je naročila Evropska komisija, ugotavlja, da bi imel sporazum pozitivne učinke na gospodarstvo. Komisija navaja podatke iz študije, ki ugotavljajo, da bi BDP v EU zaradi sporazuma narastel za dodatnih 119 milijard evrov, zaradi česar naj bi bili na boljšem tudi državljani, saj naj bi vsako gospodinjstvo letno pridobilo dodatnih 545 evrov. Komisija ob tem ne omeni dejstva, da bi rast nastala po t.i. ambicioznem oz. optimističnem scenariju, ki predvideva najvišjo stopnjo liberalizacije trgovine med EU in ZDA. Tak scenarij je politično nedosegljiv, kar že potrjujejo zapleti v samem poteku pogajanj. Prav tako bi bila omenjena rast (119 milijard) dosežena šele leta 2027 in izražena v odstotkih predstavlja zgolj 0.5 % BDP EU, v primeru sporazuma s Kanado pa še bistveno manj (11 milijard oz. 0.08 % BDP). Tudi obljubljenih 545 evrov za gospodinjstva temelji na trhli predpostavki, da bi se rast BDP enakomerno porazdelila med vse prebivalce, kar ne gre pričakovati. Študija je bila tudi predmet strokovnih kritik zaradi metodologije, ki je bila uporabljena za izračune rasti (CGE GTAP metodologija). V odziv na te kritike je nastala neodvisna študija, ki temelji na metodologiji Združenih narodov in prihaja do nasprotnih zaključkov. Rast BDP v EU bi bila zaradi TTIP-a negativna, in sicer naj bi le-ta upadel za okoli 0.5 %, prav tako pa bi sporazum vodil v izgubo približno 600.000 delovnih mest v EU in upad prihodkov zaposlenih na letni ravni tudi do 5.000 evrov.
Učinke sporazuma na slovensko gospodarstvo so ocenili v posebni študiji, ki so jo po naročilu Ministrstva za gospodarstvo izdelali v Centru poslovne odličnosti. Študija ugotavlja zanemarljive oz. negativne učinke na slovenski BDP v primeru podpisa sporazuma TTIP (rast med -0.010 % in + 0.015 % BDP, scenarij 2 in 3) in izgubo od 218 do 1.500 delovnih mest. Študija prav tako ugotavlja, da veliko slovenskih podjetij ne pozna sporazuma TTIP oz. ne ve, da se pogajamo o njegovi sklenitvi ter relativno majhen interes slovenskih podjetij za nastop na ameriškem trgu.
Podobne učinke za slovensko gospodarstvo ugotavljata tudi dve mednarodni študiji, ki Slovenijo postavljata na predzadnje oz. zadnje mesto med vsemi državami EU glede na predvidene pozitivne učinke. Ena izmed študij celo navaja Slovenijo kot poraženko sporazuma TTIP.
Velike besede o gospodarski rasti in novih delovnih mestih so se tako izkazale za neresnične ali zavajajoče in temelječe na trhlih predpostavkah. Podrobnejši pregled in analitične podlage, ki bi takšne izjave potrjevale, ugotavljajo ravno nasprotno.
